|
|
|
|
01. junij 2010 |
|
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
je višji predavatelj za trženje na Ekonomski fakulteti, Gea Collegu in Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo. Zaposlen je v družinskem svetovalnem podjetju Sartes d.o.o. Že od svoje prve službe na legendarnem Studio marketing je iskal ravnotežje med akademsko in poslovno kariero ter povezoval teorijo s prakso. Med drugim je bil predsednik DMS - Društva za marketing Slovenije od leta 1992 do 2000 in koordinator programa oglaševalskega festivala Zlati boben. Kot raziskovalca ga posebej zanima izobraževanje, komuniciranje, razvoj znamk in obnašanje potrošnikov. Poleg akademskih člankov je objavil študijske primere majhnih podjetij, strokovne članke, komentarje ter druge zapise.
|
|
(...)
|
|
|
Sodobna slovenska legenda |
|
17. junij 2010 |
 Ne glede na tržno usodo ali pa prav zaradi nje, Cockta ostaja najznačilnejša predstavnica koncepta »slovenska znamka«. Njena vloga za naš gospodarski in družbeni razvoj je nesporna, njena usoda bo imela simboličen pomen za vse gospodarstvo. Naše raziskovanje zgodovine slovenskih znamke in razstava »Pijača naše in vaše mladosti« sta izraz spoštovanja do vseh, ki so ustvarjali in razvijali Cockto in druge znamke, ki so postale del naše kulturne identitete in nas prijetno spominjajo na čase gospodarskega in družbenega razcveta.
Iz kataloga "Cockta - pijača vaše in naše mladosti : o dediščini slovenskih blagovnih znamk", SEM, 2010
|
|
(...)
|
|
|
04. marec 2009 |
Poznal sem jo, ko je bila še na kahli. Nekoč sva skupaj metala frisbi, jedla smoki in pila iz tetrapaka. Potem sva v supergah sedela na njenem jogiju. Zdaj mi samo pomaha z mobitelom, preden se zapre v svoj džip.
Ko ustvarjamo naše odnose z ljudmi, hkrati vzpostavljamo tudi odnose do predmetov, predvsem pa do njihovih simbolnih pomenov. V naših spominih se odnosi z ljudmi in predmeti prepletajo ter ustvarjajo posebne simbolne vrednosti. V tržnem svetu, v katerem živimo, večino predmetov okoli nas predstavljajo komercialni izdelki, njihovo simbolno vrednost pa oblikujemo na osnovi lastnih izkušenj in s pomočjo tržnih komunikacij. Nekatere znamke skozi čas tako močno stopijo v naše življenje, da jih vzamemo za del našega najožjega okolja. Pri tem pa si vzamemo pravico, da njihov pomen prenašamo naprej, z njimi označujemo druge predmete oz. izdelke, pa celo ljudi in medsebojne odnose. S stavkom »mamo ima za frižider, očeta pa za bankomat« lahko tako zelo natančno opišemo možen odnos najstnika do svojih staršev.
|
|
(...)
|
|
|
Trinajst (13) sklepov o krizi |
|
05. junij 2009 |
1. Kriza kot čas preizkušnje sledi kritičnemu dogodku, ki se v času opazovanja lahko kaže tudi kot nekaj lepega, zanimivega, z velikim potencialom (npr. nova služba, novo stanovanje, poroka)
2. Med zgodnji znanilci krize je dokaj zanesljiv dvom, da ima nek pojav racionalno razlago (npr. kako se lahko cena stanovanja vsako leto poveča za 10 %, zakaj zaposleni želijo večjo plačo, če delajo manj)
3. Čim prej se odzovete na znanilce krize, tem manj boste prizadeti. (npr. prodajte avto, ko še lahko plačujete obroke zanj).
4. Strah pred krizo je predvsem strah pred tem, da bi drugi zvedeli oz. opazili, da vam ne gre več tako dobro kot prej. Strah je upravičen, vendar upoštevajte, da se drugi ukvarjajo s svojo krizo in vaše še opazili ne bodo.
5. Tudi ko je kriza zelo globoka, vsaj del dneva ne mislite na nanjo. Predvsem je pomembno, da se sprostite zvečer in čim večji del noči prespite. Dober pripomoček je gledanje srednje zahtevnih filmov s srečnim koncem in seveda rekreacija.
6. Ne pričakujte, da bo kdorkoli imel veliko razumevanja za vašo krizo. Če že morate govoriti o njej, vedno uporabljajte pretekli čas.
7. Če še imate službo/delo, potem še niste zares v krizi. Naredite vse, da službo ali delo obdržite in še bolj zadovoljni boste s tem, kar delate.
8. Ko sem vam zdi, da je kriza proti koncu, lahko sledi nova, globlja faza.
9. Najhujša kriza je pesimizem. Če ne vidite več rešitev, jih zavračate ali celo zavračate ljudi, ki vam poskušajo pomagati, ste zares v krizi.
10. Do krize imate pravico in naj vas ne bo sram. Vse v naravi se dogaja v ciklusih in ni logično, da bi vi osebno v vseh pogledih samo rasli.
11. Za nastanek krize je glavni razlog pohlep. Največja ovira za reševanje krize pa je napuh!
12. Tudi če se vam zdi, da so za vašo krizo krivi drugi, jo morate rešiti sami.
13. Vaša osebna kriza je nedeljski sprehod v primerjavi s krizami ljudi, ki jih ne poznate.
|
|
(...)
|
|
|
Raje podjetniki kot državni uradniki! |
|
30. januar 2009 |
|
Osebno se mi zdi naslovna ugotovitev, da si dvakrat več letošnjih maturantov želi postati podjetnik kot državni uradnik, zelo optimistična. Najbolj pogosta poklicna želja je direktor, najmanj pa si jih želi postati politik. Delež tistih, ki si želijo postati podjetniki, je pri fantih 58 %, pri dekletih pa 43%. Dijaki ekonomskih gimnazij in bodoči ekonomski tehniki, ki se učijo podjetništva v šoli, si v bistveno večji meri želijo postati podjetniki kot dijaki splošnih in tehniških gimnazij. Ob tem pa je zanimivo dejstvo, da imajo najmočnejšo željo postati podjetnik dijaki tehniških srednjih šol, ki nimajo nobenega poslovnega predmeta. Dobra tretjina anketiranih pravi, da ima nekdo med njihovimi bližnjimi podjetniško izkušnjo in med njimi je želja postati podjetnik dvakrat močnejša kot pri ostalih dijakih. To so samo nekatere zanimive ugotovitve iz velike raziskave Odnos do podjetništva med srednješolci, ki jo je konec leta 2008 na vzorcu 3149 dijakov četrtih letnikov srednjih šol v Sloveniji izvedel Znanstveno-raziskovalni inštitut Visoke šole za podjetništvo GEA College.
|
|
(...)
|
|
|
Ne samo za genije in psihopate! |
|
29. oktober 2008 |
Dejstvo, da me je urednica gospodarske redakcije časnika Delo povabila k pisanju kolumne o podjetništvu za prilogo FT je že samo po sebi velika novica. Slovenski mediji nasploh so namreč v preteklosti o podjetništvu malo pisali, članki o podjetnikih pa so bili večkrat med zanimivostmi in kroniko kot med gospodarstvom. Zato zdaj verjamem, da uvodni stavek v predstavitvi raziskovalnega projekta »Odnos do podjetništva med srednješolci« ni samo fraza. »V Sloveniji se je odnos do podjetništva na vseh ravneh v zadnjem desetletju bistveno izboljšal« je zapisal dr. Jaka Vadnjal, vodja raziskovalne skupine pri Znanstveno-raziskovalnem inštitutu Gea College. Projekt se izvaja v sodelovanju s Konzorcijem za uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev in ravno ta teden se začenja anketiranje dijakov četrtih letnikov, ki bo omogočilo natančno analizo odnosa do podjetništva med mladimi v Sloveniji. Zakaj je to pomembno in kakšno sliko mladih podjetnikov smo postavili na osnovi pilotskega raziskovanja pa v naslednjih odstavkih.
|
|
(...)
|
|
|
09. oktober 2008 |
 Nedeljske vožnje nazaj iz Maribora v Ljubljano so vedno prijetne in malo nostalgične. Na eni izmed teh voženj me je takrat šestletni Blaž vprašal: »Oči, zakaj so na Štajerskem vsi tako prijazni?« »Takšni smo«, sem ponosno odgovoril. »Ampak zakaj se tako derejo?« je nadaljeval Blaž, »ti se nikoli tako ne dereš«. In sem čisto utihnil. Prva oseba množine očitno ni bila več primerna, za predavanje o kulturnih razlikah in vplivu okolja pa še prezgodaj.
Ali Štajerci res bolj glasno govorijo kot ostali prebivalci Slovenije ni verjetno še nihče raziskoval. Številne raziskave pa so potrdile, da stalno glasno govorjenje ne prispeva k boljši večji pozornosti in boljši slišanosti, kričanje pa sploh negativno vpliva uspešnost komuniciranja. Človek se namreč hitro prilagodi večji jakosti govora in nanj ni več posebej pozoren. Če pa vsi kričijo, je značilen odziv, da se poslušalec zapre in sploh ne sliši več nikogar. Lahko tudi začne kričati nazaj in potem sploh nihče več nikogar ne sliši. Skratka, za uspešno komunikacijo je potrebna normalna slišnost, zloraba pozornosti pa se takoj kaznuje.
|
|
(...)
|
|
|
starejše objave/older posts
| << Začni < Nazaj 1 2 Naprej > Konec >>
| | Rezultati 1 - 10 od 11 |
|
