Podatek iz raziskave Eurobarometer (Spring 99), ki pravi, da je delež podpore za sprejem Slovenije v Evropsko zvezo med prebivalci držav EU najnižji izmed enajstimi prijavljenimi državami (razen za Turčijo), je bil v zadnjem času deležen veliko publicitete. Nekateri politiki, novinarji in drugi so celo zaključevali, da je Slovenija najmanj priljubljena država med prebivalci Zahodne Evrope in navajali še druge bolj ali manj verjetne zaključke. K sreči jih je družboslovec in kolumnist Vlado Miheljak je v Dnevniku (3. 8. 1999, »Zakaj se ne maramo?«) hitro opozoril na omejitve pri tovrstnih raziskavah javnega mnenja, predvsem pa na omejenost sklepanja, da omenjeni podatki karkoli povedo o dejanskem stanju ali obnašanju Slovenije. Verjetno pa bi bilo koristno podatke o razpoloženju prebivalcev Evropske zveze do razširitve njihove skupnosti še enkrat celovito pogledati in razmisliti, kaj nam ti podatki vendarle lahko povedo.

Tabela: Povprečna stopnja podpore sprejemu (in zavračanja) posamezne države v 15-ih državah EU (%)

država kandidatka           pomlad 1998           jesen 1998             pomlad 1999
Norveška                                                                                          70   (12)
Švica                                                                                                 70   (13)
Malta                                                                  52   (25)                 50   (26)
Madžarska                         53   (24)                   50   (28)                 46   (31)
Poljska                               49   (29)                   47   (32)                 43   (35)
Ciper                                  46   (29)                   45   (31)                 42   (33)
Češka                                 48   (28)                   45   (31)                 40   (35)
Estonija                              41   (32)                   39   (36)                 36   (38)
Latvija                                41   (32)                   39   (36)                 35   (38)
Slovaška                            43   (32)                    40   (36)                35   (39)
Litva                                   41   (33)                   38   (36)                 35   (39)
Bolgarija                             42   (33)                   39   (36)                35   (40)
Romunija                            39   (37)                   37   (40)                33   (43)
Slovenija                            39   (35)                   36   (38)                32   (42)
Turčija                                 29   (47)
Vir: Standard Eurobarometer 49-51

Prikaz povprečnih stopenj podpore za vse države kandidatke nam očitno pokaže, da lahko enajst obravnavanih držav razdelimo tri skupine. V prvi sta Norveška in Švica, ki uživata splošno visoko stopnjo podpore. V drugi skupini so Malta, Madžarska, Poljska, Ciper in Češka, ki imajo vse rahlo več podpornikov kot »nasprotnikov«. V tretji skupini pa so vse ostale države; med njimi so v rahlo boljšem položaju baltiške države (zaradi visoke podpore pri Skandinavcih) in izrazito spodaj je Turčija (kateri še posebej nasprotujejo Grki). Ravno zaradi teh regionalnih preferenc, ki lahko hitro prinesejo ali odnesejo odstotno točko podpore, ni smiselno govoriti o vrstnem redu posameznih držav in »jahati« na dejstvu skoraj zadnjega mesta Slovenije.

Brez obotavljanja lahko rečemo le, da sodi Slovenija v tretjo skupino držav kandidatk, ki jih sodeč po raziskavi Eurobarometer pri vstopu v Evropsko zvezo podpira slaba tretjina vprašanih, dobra tretjina je proti, dobra četrtina pa odgovarja »ne vem«. Politiki in strokovnjaki lahko torej iščemo odgovor na vprašanje »kako priti v 2. ligo k Poljski, Češki in Madžarski«, ni pa se potrebno frustrirati z mislijo, da smo zadnji na lestvici.

Relativnost številk iz raziskave Eurobarometer je očitna tudi iz primerjave zadnjih treh merjenj, ki kažejo spremembe v roku enega leta. Očiten je izrazit splošen padec podpore, ki znaša od 5 do 8 odstotnih točk. Težko bi razložili ta pojav z dogajanji v državah kandidatkah, ki so v zelo različnih položajih in smereh gibanja. Očitno pa se je v negativno smer spremenilo razpoloženje do razširitve Evropske skupnosti v državah članicah. To je neposredno vidno tudi pri stopnjah strinjanja s stališči, povezanimi z razširitvijo skupnosti, še posebej kadar gre za ekonomske vidike. V poročilu lahko preberemo, da »ko gre za pripravo EU na razširitev, večina javnosti deli mnenje politikov. Tako se jih 54 % oz. 52 % strinja, da je potrebno pred sprejemom novih članic najprej reformirati delovanje inštitucij EU v smeri večje učinkovitosti in uveljaviti skupno valuto. Na javno mnenje v državah EU glede sprejema novic članic očitno bolj vpliva »domače razpoloženje«, kot pa obnašanje samih držav kandidatk (s čimer seveda ne želimo ničesar reči o ne-potrebnosti sprememb v državah kandidatkah za vstop v EU).

Poleg številk o podpori in stališčih do razširitve Evropske unije je v Eurobarometru še zanimiv sklop vprašanj oz. ocen pomembnosti osmih kriterijev, ki bi jih naj upoštevali pri sprejemanju novih članic.

Tabela: Pomembnost kriterijev za sprejem novih članic oz. razširitev skupnosti
(delež v %, ki meni, da je kriterij pomemben)

trditev                                                                pomlad 98    jesen 98   pomlad 99
Država mora spoštovati človekove pravice
in principe demokracije.                                          95                94              95
Boriti se mora proti organiziranemu kriminalu
in tihotapljenju mamil.                                            92                92              93
Varovati mora okolje.                                             92                91              92
Sposobna mora plačati svoj delež v proračun EU.  84                83              84
Sprejeti mora vse, kar je bilo že odločeno in
uvedeno pri procesu izgradnje Evrope.                  79                80              82
Njena pridružitev ne sme povzročiti prevelikih
stroškov za sedanje članice.                                   79               79               81
Glede stopnje ekonomskega razvoja mora biti
blizu stopnji razvoja sedanjih članic.                       77               73               75
Mora biti pripravljena, da postavi interese
Evropske zveze nad svoje lastne.                           66               67               70

Pregled številk nam pokaže, da je stopnja pomembnosti sedmih kriterijev bila v zadnjem letu zelo stabilna, narasel je pomen le »zadnjega« kriterija, ki pravi, da mora biti nova članica pripravljena, da postavi interese Evropske zveze nad svoje lastne. S tem se strinja preko 70 % vseh državljanov EU, manj zahtevni so le v skandinavskih državah.

Logično razmišljanje pravi, da bi večjo podporo za sprejem v EU država kandidatka lahko pridobila tako, da bi politike in druge državljane sedanjih članic prepričala, da izpolnjuje vse naštete kriterije. Gre za zelo zahteven komunikacijski in še kakšen problem, o katerem bomo zagotovo radi govorili za številnimi omizji. Osebno pa se mi zdi, da bo spremembo lažje doseči, kot pa še prej rešiti neko drugo nalogo. Najprej bo namreč potrebno prepričati prebivalce države kandidatke, da so pripravljeni postaviti svoje lastne interese za interese Evropske zveze.