Devetdeseta leta so se začela za mnoge evropske narode z velikimi pričakovanji in se končujejo z globokimi razočaranji. Nedvomno to še posebej velja za prebivalce Slovenije, ki pogosto in na zelo različne načine izražajo svoje nezadovoljstvo. Zdi se, da so v svojih kritikah posebej glasni starejši ljudje, čeprav pretiranega optimizma ni zaslediti tudi pri mladih. Opažamo manjše skupine, ki se v novem družbenem okolju zelo dobro znajdejo in izkustveno ugotavljamo, da so v novih razmerah pred velike preizkušnje še posebej postavljene ženske. Skratka, gre za pojave, ki zahtevajo temeljito analizo različnih raziskovalcev družbe.

Veliko priložnost za osvetlitev družbenih dogajanj dajejo odgovori na vprašanja o smeri razvoja dogodkov, ekonomske situacije in nekaterih drugih ključnih dilemah, ki se že šest let zbirajo v okviru projekta Eurobarometer. Reprezentativnost vzorca in strokovnost izvedbe zagotavljata zanesljive podatke o javnem mnenju Slovencev v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Rezultati kažejo, da negativno razpoloženje ni značilno samo za prebivalce Slovenije oz. da so slednji celo relativno zadovoljni v odnosu do drugih prebivalcev Srednje in Vzhodne Evrope.

V naši analizi smo vzorec razdelili v šest starostnih skupin, odgovore pa smo primerjali tudi glede na spol. Starost se kaže kot ključni dejavnik, ki vpliva na razpoloženje ljudi. Na splošno rečeno, čim starejši so ljudje, tem manj jih je prepričanih v pravilnost smeri razvoja dogodkov in pravilnost uvajanja tržnega gospodarstva; rasteta pa tudi njihova kritičnost in pesimizem. Pomembna izjema pa je generacija rojena v 60-ih letih, ki je očitno danes na vrhuncu moči in se lažje spoprijema z izzivi oz. jih celo spreminja v svoje priložnosti. Iz poglobljene analize rezultatov se zdi, da je pozitivizem te generacije precej povezan tudi s časom njihovega rojstva in odraščanja.

Pomembne razlike so se pokazale med moškimi in ženskami, ki so v manjši meri prepričane v pravilnost smeri razvoja dogodkov in pravilnost uvajanja tržnega gospodarstva, predvsem pa so bolj pesimistične glede bodoče finančne situacije. Večanje razlik med spoloma skozi leta tudi govori v prid tezi, da ženske plačujejo višjo ceno tranzicije.

Zanimiva je še primerjava subjektivnih odgovorov iz raziskovanja javnega mnenja z nekaterimi statističnimi kazalci, kot je npr. izobrazba, dohodek, brezposelnost idr. Žal nam kvaliteta podatkov ne dopušča zaključkov o vzročnih povezavah, ki bodo zahtevale poglobljeno nadaljnje raziskovanje. Predstavljeni in novi rezultati so vsekakor zelo pomembni za analizo družbenih dogajanj; tako menimo, da ima prevladujoče negativno javno razpoloženje veliko povezave z dejstvom, da je slovensko prebivalstvo in še posebej volilno telo relativno staro in izrazito pesimistično v svojih pričakovanjih.