Večina slovenskih gospodarskih in drugih strokovnih javnosti se enkrat na leto zbere v Bernardinu. In Sveti Bernard Sienski, spokorniški pridigar, ki mu je posvečena cerkvica nad tako znanim hotelskim kompleksom, bi bil prav primeren zaščitnik za slovenske gospodarstvenike. Naj še mnogo let uživamo, se družimo in izobražujemo v čarobnem okolju slovenske Istre!

Tekmeci in partnerji se tam ob morju soočajo med seboj in sami s seboj, pogovarjajo se o težavah in uspehih, se potožijo in pohvalijo, pogledajo v svet in izberejo domače zmagovalce. Slovenski oglaševalci imajo v tem že desetletja izkušenj, preostali trženjski strokovnjaki prihajamo v Portorož šele petič. Pred tem je bila prva marketinška konferenca v Laškem junija 1996 zastavljena kot akademsko srečanje, a je pritegnila prek sto poslušalcev iz prakse. Že naslednje leto v Lipici so se predavateljem s fakultet z referati pridružili ambiciozni kolegi iz podjetij in raziskovalnih institucij. Potem se je vsako leto število prispevkov in udeležencev povečalo za četrtino in temu primerno sta rasli samozavest in ambicija Društva za marketing Slovenije kot glavnega organizatorja.

Programe letnih srečanj avtorsko prikrojita urednik in programski svet, ki je tudi letos nekaj prispevkov zavrnil ali predlagal avtorjem, da jih dopolnijo. V časovni perspektivi pa vsebine referatov in razprave na srečanjih kažejo splošno stanje slovenskega trženja in njegovo vlogo v gospodarstvu. Konferenčni zborniki in poročila tako niso le priročniki znanja in izkušenj kolegov, ampak postanejo dragocen vir za oceno razvoja stroke. Pogled nazaj na trud, uspehe in zablode starejših kolegov je v času (navidezno) velikih sprememb zelo pomemben.

Med petdesetimi avtorji prispevkov sedme marketinške konference jih je samo pet sodelovalo tudi na prvem srečanju. Približno takšno je tudi predavateljsko razmerje med "teoretiki" oziroma fakultetnimi učitelji in "praktiki", to je vodji trženja, tržnimi raziskovalci, svetovalci in drugimi. Zdi se, da sta se teorija in praksa slovenskega trženja v zadnjih letih precej razšli, oba kroga se le še minimalno prekrivata. Problemi akademskega in poslovnega sveta so očitno zelo različni, poslušalci na trženjskih konferencah pa si želijo konkretnih izkušenj in primerov bolj kot splošnih znanj. V Društvu za marketing se bomo sicer še trudili, da bi povezovali vse domače trženjsko znanje, ne moremo pa spregledati dejstva, da postajamo podobni tako imenovanim razvitejšim trgom, kjer se posamezni deli trženja združujejo v ločenih zvezah.

Vsebinsko najmočnejše področje letošnje marketinške konference ostaja tržno raziskovanje, tradicionalno najbolj razviti del slovenskega trženja. Še zmeraj se napaja iz sociološke in psihološke prakse, a ju zaradi svojega obsega in finančne moči tudi že vsrkava. Posebna predstavitev raziskovalnega projekta FDV "Življenjski stili v medijski družbi" kaže prepletenost tradicionalnih in novih strok v današnjem porabniškem svetu. V programu konference ne manjkata klasični temi upravljanje blagovnih znamk in vloga trženja v podjetju. Slovenske blagovne znamke so v zadnjih desetih letih pokazale veliko trdoživost in z vnovičnim osvajanjem jugovzhodne Evrope dobivajo nove priložnosti.

Glede vloge trženja v podjetjih pa lahko rečemo, da je vse manj javnih pozivov k večjemu upoštevanju stroke in obžalovanj nerazumevanja trženja pri vodilnih menedžerjih. Trženje preprosto dobiva vlogo, ki si jo zasluži, ker ima vse več lastnikov podjetij ustrezna znanja, nekdanji študenti trženja pa so zasedli odgovorne položaje (prav direktor časopisa Finance je bil kot novi magister med predavatelji na prvi marketinški konferenci). In končno, potem ko so si izbranci razdelili večino nekdanjega družbenega premoženja, so zdaj prisiljeni z njim gospodariti v razmerah povečane konkurence, kar je eden najboljših argumentov za uveljavljanje trženja.

Stalno mesto na marketinški konferenci so dobili primeri mednarodnega trženja v slovenskih podjetjih in uveljavljanje interneta kot trženjskega orodja ter novega poslovnega okolja. Z osrednjo okroglo mizo o odnosih med uporabniki in ponudniki trženjskih storitev poskušamo zbrati širši krog gospodarstvenikov. Na letošnjo konferenco smo povabili še predstavnike odnosov z javnostmi in se odprli področju prodaje. To je pomembna poteza, ki kaže globlje spremembe v kulturi slovenske trženjske stroke - v ospredju je zdaj skupni cilj večje poslovne uspešnosti. Iskanje lastne strokovne identitete sicer ostaja na dnevnem redu, a ne sproža več žgočih razprav.

Prejšnji teden, na bernardovo, so nogometaši poleteli na Japonsko in slovenska javnost z napetostjo pričakuje usodne dogodke, ki se v prihodnjih dneh obetajo na športnem področju. Nekako v nasprotju s tem razpoloženjem sedma marketinška konferenca nima kake velike teme in nobeden od prispevkov ne napoveduje usodnih prevratov. Lahko pa jo razumemo kot prelomnico v razvoju neke stroke, ki se je znašla v novem življenjskem obdobju. Po nekaj letih službe se naenkrat ne sprašuješ več, kaj bi počel, ampak delaš, da (pre)živiš bolje. Izkušnje drugih niso več napake za krepitev lastne samozavesti, ampak viri idej za nove projekte.

Damjan J.: "Sveti Bernard Sienski - prosi za nas!", Finance (99), 27. 5. 2002, str. 17.