Slovensko vlado, poslovno smetano, medijsko intelektualno elito in politično oligarhijo večinoma sestavljajo makroekonomisti in finančniki, bančno-borzna smer. Če to niso že po izobrazbi, pa so zagotovo po svojem prepričanju o glavnih dejavnikih nacionalnega in osebnega uspeha. Drugi strokovnjaki in izobraženci igrajo na slovenskem trgu stranske vloge in opravljajo le podporne funkcije, v Odmeve in Poslovno Delo zaidejo samo po naključju, v Financah pa občasno dobijo prilogo. Od kod potem izvira drznost, da ima osma Slovenska marketinška konferenca naslov Preživeti in uspeti v Evropski uniji?

Prvi razlog je, da se naslov lepo sliši in naj bi pritegnil veliko novih udeležencev. Drugi razlog je razpoloženje programskega sveta, katerega člani nihajo med zmernim in velikim optimizmom o naši prihodnosti v Evropski uniji. Tretji in glavni razlog pa je prepričanje, da lahko prav trženje najbolj pomaga slovenskemu gospodarstvu, da preživi in uspe v novi skupnosti.
V razmerah, ko je ponudba večja od povpraševanja, morajo ponudniki oblikovati ponudbo skladno s potrebami porabnikov. Če ti ne vedo natanko, kaj bi radi, jih je treba lepo prepričati, da jim prav naša blagovna znamka omogoča skoraj popoln življenjski slog, ki hkrati izraža njihovo individualnost. Boj za tržni delež je izjemno drag in krut, nastaja tudi velika stranska škoda oziroma nezaželene družbene posledice, a posamezno podjetje nima izbire. Ali se prilagodi pravilom igre in poskuša igrati naprej ali pa takoj izpade; lahko je sava ali pa mura.
Trženje razumemo predvsem kot oblikovanje novih, boljših izdelkov in storitev, privlačnih blagovnih znamk ter ustvarjanje dolgoročnih odnosov s kupci in partnerji. Vse to, ob hkratnem zniževanju stroškov, bo potrebno za preživetje in dolgoročno za uspeh na evropskem trgu. Del slovenskega gospodarstva to že ve in se tako vede, druge pa bo v to prisilila nova konkurenca. Žal bomo imeli delavci še manj prostega časa, mogoče pa bo tudi manj zavisti.
Zgornje razmišljanje je povzetek diskusij programskega sveta osme Slovenske marketinške konference, ki je nosilno temo konference določil, še preden so bila končana pristopna pogajanja Slovenije z Evropsko unijo v decembru 2002. V glavni ideji srečanja je zapisal: slovenska marketinška javnost naj v zadnjem letu priprav na vstop v Evropsko unijo spozna širši ekonomski, politični in družbeni vidik pridružitve Slovenije, da bo lahko s svojim posebnim znanjem oziroma poznavanjem marketinga v naslednjih letih (še) več pripomogla k uspešnosti gospodarstva in ohranitvi kvalitete življenja. Izhajajoč iz te zamisli, smo na marketinško konferenco povabili širšo skupino govornikov iz zelo različnih krogov, od makroekonomskih in političnih do medijskih in seveda poslovnih.
Ambiciozno zastavljeno poslanstvo konference bomo vsaj deloma dosegli s kakovostnim programom, ki vsebuje še vrsto sekcij s strokovnimi prispevki domačih avtorjev. Realno gledano, pa bo konferenca lahko samo opozorila navzoče na prihajajoče spremembe. Te se zdijo danes nebistvene in oddaljene; tako sta bili leta 1993 postranski zadevi odprtje Interspara in izum prvega spletnega brskljalnika. Dojamemo jih lahko šele deset let pozneje, ko se sprehajamo po opustelih ulicah mimo prelepljenih izložbenih oken v centru Ljubljane ali Maribora.
V Portorožu zato predvsem želimo okrepiti samozavest in pripravljenost tistih, ki poosebljajo slovensko trženjsko stroko. Doseči moramo zavedanje, da bo v poslovnem življenju v naši novi evropski skupnosti vsaj toliko nevarnosti kot priložnosti. Za uspeh bosta pomembna optimizem in samozaupanje, ki si ju lahko pridobimo s pozitivnimi izkušnjami in znanjem.

Damjan J.: "Trženje o preživetju in uspehu v EU", Finance, 26.5. 2003, str. 17.