|
|
|
|
01. junij 2011 |
|
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
je višji predavatelj za trženje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlen v družinskem svetovalnem podjetju Sartes. Že od svoje prve službe na legendarnem Studio marketing je iskal ravnotežje med akademsko in poslovno kariero ter povezoval teorijo s prakso. Med drugim je bil je predsednik DMS - Društva za marketing Slovenije od leta 1992 do 2000 in koordinator programa oglaševalskega festivala Zlati boben. Kot raziskovalca ga posebej zanima razvoj znamk, vedenje potrošnikov in odnos do podjetništva med mladimi. Poleg akademskih člankov je objavil študijske primere majhnih podjetij, strokovne članke, komentarje ter druge zapise.
|
|
(...)
|
|
|
Spoznanja iz gospodarske zgodovine |
|
08. junij 2011 |
 Fran Bonač, sin uspešnega knjigoveza in trgovca s papirjem, je bil star šestindvajset let, ko je oče Ivan začel graditi tovarno kartona v Ljubljani. ...
Do leta 1940, ko je bil Fran Bonač star šestdeset let, je imel poleg tovarne v Ljubljani v lasti še tovarno papirja Količevo in tovarno celuloze v Krškem, bil je glavni delničar v tovarni lepenke Ceršak in ustanovitelj ter pomemben delničar kartonažne tovarne v Zagrebu. ....
Bil je med ustanovitelji Ljubljanskega velesejma ...izjemen podjetnik in ... »strateg slovenskega gospodarstva«....
Več o Franu Bonaču in drugih uspešnih ter pozabljenih podjetnikih na slovenskih tleh v člankih v reviji Manager. |
|
(...)
|
|
|
15. april 2011 |
Zapisi na spletnih straneh časnika Delo pod rubriko Tuditi:
- Prostovoljno novinarstvo, 16. 8. 2011
- Grešni kozel, 3. 8. 2011
- Samozdravljenje predsodkov, 21. 7. 2011
- Veleposlanikov govor, 8. 7. 2011
- Zaupanje ni nedolžnost, 25. 6. 2011
- Kaj si pa ti delal junija '91?, 12. 6. 2011
- Partizanski način bojevanja, 31. 5. 2011
- Zmagovita plagiatorja, 17. 5. 2011
- Zverinski umor, 5. 5. 2011
- Nedeljske pridige, 15. 4. 2011
|
|
(...)
|
|
|
Sodobna slovenska legenda |
|
17. junij 2010 |
 Ne glede na tržno usodo ali pa prav zaradi nje, Cockta ostaja najznačilnejša predstavnica koncepta »slovenska znamka«. Njena vloga za naš gospodarski in družbeni razvoj je nesporna, njena usoda bo imela simboličen pomen za vse gospodarstvo. Naše raziskovanje zgodovine slovenskih znamke in razstava »Pijača naše in vaše mladosti« sta izraz spoštovanja do vseh, ki so ustvarjali in razvijali Cockto in druge znamke, ki so postale del naše kulturne identitete in nas prijetno spominjajo na čase gospodarskega in družbenega razcveta.
Iz kataloga "Cockta - pijača vaše in naše mladosti : o dediščini slovenskih blagovnih znamk", SEM, 2010
|
|
(...)
|
|
|
Development of Slovenian brands: Oldest are the best |
|
21. junij 2005 |
 Abstract: The development of Slovenian brands is presented in historical perspective in this paper, divided into six periods, stating key characteristics and examples of each period. A list of 'strong, respected and important' Slovenian brands was compiled from different sources, and the period of their origin was examined. Brands prior 1965 prevail on the list, supporting the evidence from developed markets where many old brands keep the leading market positions.
Full article published in Place Branding, November 2005.
Tessarol coatings ad from 1929. The brand, with updated design, is still market leader in Slovenia. |
|
(...)
|
|
|
Trinajst (13) sklepov o krizi |
|
05. junij 2009 |
1. Kriza kot čas preizkušnje sledi kritičnemu dogodku, ki se v času opazovanja lahko kaže tudi kot nekaj lepega, zanimivega, z velikim potencialom (npr. nova služba, novo stanovanje, poroka)
2. Med zgodnji znanilci krize je dokaj zanesljiv dvom, da ima nek pojav racionalno razlago (npr. kako se lahko cena stanovanja vsako leto poveča za 10 %, zakaj zaposleni želijo večjo plačo, če delajo manj)
3. Čim prej se odzovete na znanilce krize, tem manj boste prizadeti. (npr. prodajte avto, ko še lahko plačujete obroke zanj).
4. Strah pred krizo je predvsem strah pred tem, da bi drugi zvedeli oz. opazili, da vam ne gre več tako dobro kot prej. Strah je upravičen, vendar upoštevajte, da se drugi ukvarjajo s svojo krizo in vaše še opazili ne bodo.
5. Tudi ko je kriza zelo globoka, vsaj del dneva ne mislite na nanjo. Predvsem je pomembno, da se sprostite zvečer in čim večji del noči prespite. Dober pripomoček je gledanje srednje zahtevnih filmov s srečnim koncem in seveda rekreacija.
6. Ne pričakujte, da bo kdorkoli imel veliko razumevanja za vašo krizo. Če že morate govoriti o njej, vedno uporabljajte pretekli čas.
7. Če še imate službo/delo, potem še niste zares v krizi. Naredite vse, da službo ali delo obdržite in še bolj zadovoljni boste s tem, kar delate.
8. Ko sem vam zdi, da je kriza proti koncu, lahko sledi nova, globlja faza.
9. Najhujša kriza je pesimizem. Če ne vidite več rešitev, jih zavračate ali celo zavračate ljudi, ki vam poskušajo pomagati, ste zares v krizi.
10. Do krize imate pravico in naj vas ne bo sram. Vse v naravi se dogaja v ciklusih in ni logično, da bi vi osebno v vseh pogledih samo rasli.
11. Za nastanek krize je glavni razlog pohlep. Največja ovira za reševanje krize pa je napuh!
12. Tudi če se vam zdi, da so za vašo krizo krivi drugi, jo morate rešiti sami.
13. Vaša osebna kriza je nedeljski sprehod v primerjavi s krizami ljudi, ki jih ne poznate.
|
|
(...)
|
|
|
Ne samo za genije in psihopate! |
|
29. oktober 2008 |
Dejstvo, da me je urednica gospodarske redakcije časnika Delo povabila k pisanju kolumne o podjetništvu za prilogo FT je že samo po sebi velika novica. Slovenski mediji nasploh so namreč v preteklosti o podjetništvu malo pisali, članki o podjetnikih pa so bili večkrat med zanimivostmi in kroniko kot med gospodarstvom. Zato zdaj verjamem, da uvodni stavek v predstavitvi raziskovalnega projekta »Odnos do podjetništva med srednješolci« ni samo fraza. »V Sloveniji se je odnos do podjetništva na vseh ravneh v zadnjem desetletju bistveno izboljšal« je zapisal dr. Jaka Vadnjal, vodja raziskovalne skupine pri Znanstveno-raziskovalnem inštitutu Gea College. Projekt se izvaja v sodelovanju s Konzorcijem za uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev in ravno ta teden se začenja anketiranje dijakov četrtih letnikov, ki bo omogočilo natančno analizo odnosa do podjetništva med mladimi v Sloveniji. Zakaj je to pomembno in kakšno sliko mladih podjetnikov smo postavili na osnovi pilotskega raziskovanja pa v naslednjih odstavkih.
|
|
(...)
|
|
|
starejše objave/older posts
| << Začni < Nazaj 1 2 Naprej > Konec >>
| | Rezultati 1 - 10 od 15 |
|
