Dobro se še spominjam, kako so nas v osnovni  šoli učili o bivših revolucionarjih in nam med drugim pripovedovali, da so le-ti v zaporu brali prepovedana dela velikih mož. Živo sem si predstavljal te junake in jim strašno zavidal; “cel božji dan sediš, bereš, razmišljaš in nihče od tebe ničesar ne pričakuje”. Kasneje oz. pred dobrimi desetimi leti sem doživel tovrstno izkušnjo; zaprt v pisarni poveljstva bivše vojske sem vsako popoldne in zvečer bral za tisto okolje dokaj nezaželeno delo - četrto izdajo Kotlerjevega Marketing Managementa. V dobrih treh mesecih sem jo prebral od prve do zadnje črke, upajoč, da mi bo novo znanje nekoč vsaj malo koristilo.

In kako se je izplačalo! Najprej sem drobne koščke znanja, ki sem jih prejel od naših marketinških pionirjev ali nabiral po raznih revijah, zložil v smiselno celoto; nekako sem spoznal, kaj je zgoraj in kaj spodaj, kaj je v marketingu prej in kaj potem. Leta in leta sem potem prodajal znanje iz te knjige; prevajal, povzemal, predeloval in predaval iz originala, ki ga je večina poznala samo po platnicah. Kakšen cinik bi me upravičeno vprašal, “od kod boš pa zdaj prepisoval”? 

V tem vprašanju je pravzaprav skrito bistvo pomena te knjige oz. njenega prevoda v slovenščino, ki smo ga dobili pred nekaj tedni. Skoraj dve leti se je pet prevajalcev trudilo s 790 stranmi, razdeljenimi v 28 poglavij in obogatenimi z 200 primeri ter desetinami slik in preglednic. Njihovo delo in napori lektorja, oblikovalca, založnika ter predvsem strokovne urednice dr. Iče Rojšek so nam dali delo, ki pomeni eno največjih prelomnic za marketinško stroko v Sloveniji. Tako kot je prost uvoz kvalitetnih tujih izdelkov šok in hkrati vzpodbuda za domače proizvajalce, tako je tudi Kotlerjev original v slovenščini konec nekega obdobja potuhe in hkrati velika motivacija za vse, ki od trženja živimo. Zdaj ni več izgovorov za študente, da pač niso razumeli, ali da knjiga ni dosegljiva. Predavatelji bodo morali povedati več, kot samo vsem dostopna temeljna znanja in za managerje ne bo dovolj, da samo prikimajo, ko slišijo za 4 P’je. Saj ne mislim, da smo bili vsi študentje, predavatelji ali managerji takšni, ampak pogosto je bilo težko ločevati zrna od plevela.

Prevod osme izdaje Kotlerjevega temeljnega učbenika trženja, ki v originalu nosi letnico 1994, ni pridobitev samo za tiste, ki ne znajo več jezikov. Predvsem po kvaliteti prevoda in grafični obdelavi knjiga daleč prekaša srbohrvaško različico, ki je bila izdana še v bivši državi. Slovenski prevod je namreč popolna preslikava ameriškega originala, tako da se oblika in vsebina vsake strani v celoti ujemajo. To pomeni, da je tudi starim uporabnikom knjige olajšano iskanje domačih izrazov za množico dosedaj različno ali sploh neprevedenih besed. Seveda bo vsakdanji praksi še naprej prihajalo do različnih poimenovanj, vendar bo sčasoma le prišlo do poenotenja izrazoslovja, kar pomeni lažje sporazumevanje ali vsaj manj nesporazumov med pisci, lektorji in bralci.

Če so vse moje pohvalne besede resnične, me lahko logično vprašate, zakaj potem do prevoda ni prišlo prej. Predvsem je morala dozoreti stroka oz. dovolj njenih predstavnikov, ki so bolj ali manj aktivno prispevali k prevodu knjige. Brez stoterih člankov, nalog, razmišljanj in diskusij preprosto nihče ne bi mogel ustrezno prevesti toliko zahtevnih konceptov. Dozoreti pa je moralo tudi povpraševanje, kar pomeni, da je danes zavedanje o pomenu trženjske usmeritve in uporabe trženjskih orodij tako široko prisotno, da se ni bati za poslovni uspeh založnika. V knjigi bo namreč našel nekaj zase skoraj vsak, ki je na kakršenkoli način aktiven v poslovnem svetu.

Boljši poznavalci marketinške literature bodo mogoče postavili vprašanje, zakaj ravno “Kotler”, ko poznamo še vsaj deset podobnih knjig različnih avtorjev ? Seveda prvi prevod nekega marketinškega učbenika ne pomeni, da naj bo tudi edini. Lahko bomo samo veseli, če bo kakšna druga slovenska založba izdala Wilsona in Gilligana ali Evansa in Bermana. Dejstvo pa je, da je Kotlerjev Marketing Management največkrat prevajana marketinška knjiga in najširše uporabljana po vsem svetu. Je analitična in sistematična, pregledna in široka, tako kot sam avtor, ki je pravi misijonar trženja.

Na platnicah osme izdaje ameriškega trdo vezanega originala je zemljevid sveta in to evropska verzija. Na simboličen način dokazuje, da knjiga ni amerikanocentrična, ampak poudarja svetovno dimenzijo poslovanja in trženja. V knjigi so tudi primeri iz drugih držav, kar je za druge ameriške učbenike skoraj nedojemljivo. Philip Kotler jih je zbral na svojih številnih potovanjih v skoraj vse države sveta. Pred sedmimi leti je Kotler prišel tudi v Ljubljano in sredi vročega poletja napolnil srednjo dvorano Cankarjevega doma. Od takrat naprej velja v Sloveniji za prvo ime marketinške literature, tako kot po vsem svetu. V ZDA ga sicer mnogi profesorji obravnavajo predvsem z zavistjo, ker so mu poslovneži pripravljeni plačati 8000 dolarjev na dan za njegovo svetovanje. Ko pa so v svetovni marketinški prestolnici v Chicagu pred nekaj tedni pripravili svetovno srečanje najpomembnejših tržnikov in predsednikov nacionalnih združenj, je bil glavni govornik ravno profesor Kotler.

Kar nekaj Slovencev je imelo priliko Kotlerja  osebno spoznati in vsi bodo potrdili, da je bolj odprt in pripravljen na razgovor kot marsikakšen asistent. Kljub petindvajsetim letom univerzitetne kariere, mu ni odveč sprejemati vedno nova znanja in na njihovi osnovi tudi spreminjati stare koncepte. Seveda je tukaj lahko na mestu očitek, da gre za eklekticizem, ki je značilen predvsem za tiste, ki nimajo svoje lastne teorije. V strogo akademskem svetu je to res slabost, sicer pa zagotovo prednost. Trženje je namreč predvsem vsakdanja praksa, rezultat desettisočev  bolj in manj genialnih novih idej ter dejanj. Nekaterim teoretikom in raziskovalcem uspe ta kaos razložiti s preprostimi dejstvi in ga zložiti v sheme in modele, ki lajšajo življenje milijonom novih tržnikov. Trženje tako postane preprosto in samo po sebi umevno; kar poglejte v Kotlerjevo knjigo!

Damjan Janez: Od kod bom pa zdaj prepisoval (o prevodu Kotlerjeve knjige Marketing Management). MM-Marketing Magazin, Ljubljana, XVI(1996), 187, str. 42.