Več kolegov me je vprašalo, zakaj Društvo za marketing Slovenije ni bolj aktivno. Ko sem iskal odgovor, sem s časom ugotovil, da so za zares uspešno delovanje nekega društva potrebni naslednji pogoji:
- tradicija,
- identifikacija članov z društvom,
- stalni finančni viri,
- lastni prostori,
- jasen in močan javni interes,
- profesionalno vodstvo,
- redni sodelavci z veliko prostega časa.

Verjetno, da niso vsi pogoji enako pomembni in se lahko delno kompenzirajo. Ampak problem je v tem, da Društvo za marketing Slovenije trenutno ne izpolnjuje niti enega naštetega pogoja. Vse dogajanje je odvisno od redkih prostih trenutkov članov predsedstva, ki so se sicer zadolžili, da naredijo vsaj eno dobro stvar na leto. Glede na naša imena, to ne bi smelo biti tako nemogoče: Jure Apih, Janez Damjan, Milan Jurše, Helena Mihelčič, Božidar Novak, Franc Pangerl in Jani Toroš. Mogoče bo to zadostni zagon, da zelo kmalu pridobimo profesionalnega sekretarja, ki bo skrbel za uresničitev številnih naših dobrih idej.

V preteklem obdobju smo bili sicer najbolj pridni pri navezovanju mednarodnih stikov, kar je delno dokumentirano v nadaljevanju. Končno smo po zaslugi oblikovalca Marjana Kocjana prišli do nove celostne grafične podobe, kar pomeni, da smo lahko stiskali dopisni papir. V načrtu je tudi tisk izkaznic, s čimer bi lahko začeli pobirati še članarino. Vendar s tem udarcem čakamo, ker mislimo, da moramo vsem potencialnim članom najprej pokazati vsaj nekaj resničnih koristi od pripadnosti stanovskemu društvu.

Poleg posredovanja različnih informacij in skrbi za mednarodne stike, bomo člani predsedstva tudi letos sodelovali pri slovenskih marketinških dogodkih. Na srečanju na Rogli bo potekala diskusija na temo "Celostna podoba podjetja, blagovna znamka in njihova pravna zaščita", kar organizira Jani Toroš skupaj z dr. Bojanom Pretnarjem. Na Marketing klubu, katerega duša je Jure Apih, bomo ______________________________________.Jesen je še daleč, vendar vsem zainteresiranim v svojem imenu obljubim organizacijo okrogle mize o marketinški terminologiji, ki bi naj bistveno prispevala k zmanjševanju zmede in uporabe popačenk na tem področju.

Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pismeno in telefonsko izrazili interes za članstvo v DMS v zadnjih mesecih. V tem trenutku je to pravzprav dovolj, da se štejejo za naše člane. Zagotovo bomo kmalu ta status tudi formalizirali in dokumentirali. Vendar je bistvo v vsebini našega delovanja in kdor je pripravljen na kaj več, kot na dobre želje, je resnično dobrodošel.

mag. Janez Damjan, predsednik DMS

ESOMAR-jeve publikacije, ki so na voljo v knjižnici Društva za marketing Slovenije:
- The Callenge of Branding Today and in the Future ?
- International Automotive Conference
- Business to Business Marketing
- Customer Satisfaction Research
- Qualitative Research
- Marketing and International Research
(Za izposojo pokličite ga. Ano Mihevc)
-----------------------------------------------------
ESOMAR Industry Report

Tudi evropsko združenje raziskovalcev trga in javnega mnenja ESOMAR je sprejelo Slovenijo kot del Evrope. V marcu so nam poslali vprašalnik o velikosti in strukturi trga raziskovalnih storitev, s katerim že skoraj deset let zbirajo tovrstne podatke v zahodnoevropskih državah. Vsako leto izdajo tudi zbirno poročilo, ki prikazuje pomen naše "gospodarske panoge" v mednarodnih okvirih. Pričakujemo, da bomo lahko že v naslednji številki objavili te evropske podatke, do takrat pa si poglejmo odgovore za slovenski trg.

Vprašalnik za Slovenijo je bil izpolnjen na osnovi podatkov sedmih slovenskih tržno raziskovalnih inštitucij oz. agencij z raziskovalnimi oddelki, ki so odgovorile na anketo:
Gral Marketing
Varianta
Studio marketing
Iteo
Kres
Spem
Pristop

Na osnovi zbranih odgovorov in medsebojnih razgovorov, smo ocenili, da skupaj predstavljamo dobrih 75 % slovenske tržnoraziskovalne industrije, ki deluje na prostem trgu. V tem smislu smo tudi ekstrapolirali zbrane podatke in prišli do spodnjih rezultatov. Če smo koga pomembnega izpustili, se mu opravičujemo in seveda z veseljem pričakujemo njegove podatke.

Nekatera dejstva o slovenski tržno raziskovalni industriji v letu 1992:
- skupna vrednost trga 4 milijone mark;
- 15 % te vsote pomeni "izvoz" oz. je šlo za tuje naročnike;
- med domačimi naročniki so najpomembnejši proizvajalci (45%), sledi javni sektor (20 %) in storitvene organizacije (15%), iz trgovine pa je prišlo samo 10 % naročil;
- 80 % vrednosti predstavljajo raziskave za izdelke oz. storitve, ki so namenjene končnim potrošnikom;
- 35 % vsote gre na račun izdelkov široke porabe, 15 % predstavljajo raziskave finančnih in drugih storitev, po 10 % raziskave medijev in javnega mnenja, ostanek je razno;
- med metodami raziskovanja prevladuje anketiranje po domovih (30 % vrednosti trga)) in telefonsko anketiranje (20 %),  po deset procentov pa pripada dopisnim anketam in kvalitativnemu raziskovanju potrošnikov. Četrtina trga gre na račun kontinuiranega raziskovanja, kot so omnibus, paneli trgovin in Mediana.
- v lanskem letu je bilo opravljenih 100.000 anket, intervjujev ali drugih kontaktov s slovenskimi potrošniki oz. volilci, kar pomeni 5 % populacije.
- s tržnim raziskovanjem se preživlja vsaj 77 strokovnih in drugih delavcev, ki si pomagajo z okoli 500 anketarji in drugimi zunanjimi sodelavci.

Verjetno si bo lahko vsak ponudnik tržnih storitev sam izračunal svoj tržni delež.

Damjan Janez: Društvo za marketing Slovenije: Majsko sporočilo. MM-Marketing Magazin, Ljubljana, XIII(1993), 5, str. 34.