Po podatkih sedmih največjih raziskovalnih inštitucij v Sloveniji, je bilo v lanskem letu anketiranih ali drugače spraševanih preko sto tisoč ljudi, kar pomeni več kot pet procentov vsega prebivalstva. Po tem podatku smo Slovenci med najbolj obremenjenimi prebivalci Evrope, vendar k sreči še ni čutiti večjega odpora do sodelovanja pri različnih anketah. Žal pa številni prodajalci knjig in drugih izdelkov prav tako redno trkajo na naša vrata in pri tem pogosto zlorabljajo pripravljenost ljudi za sodelovanje v anketah. Pojavljajo se še druge nepravilnosti, predvsem s strani "popoldanskih" raziskovalcev, ki nimajo ustreznih metodoloških znanj in nekaterih direktnih tržnikov, ki raziskovalne podatke uporabljajo v komercialne namene.

Opisani pojavi ogrožajo zaupanje ljudi v  tržno in javnomnenjsko raziskovanje, ki je ena najpomembnejših vezi med ponudniki in uporabniki izdelkov ter storitev. Manjše zaupanje v to dejavnost pa lahko ogrozi približno sto ljudi, ki v Sloveniji  živi od izvajanja tržnih raziskav ter raziskovanja javnega mnenja in več kot petsto študentov, ki si z anketiranjem izboljšuje svoj standard ali celo preživlja. Vsi skupaj ustvarijo za cca. štiri milijone mark prometa letno, kar je približno en procent celotnega marketinškega kolača Slovenije. Po tem kazalcu se lahko primerjamo z razvitimi gospodarstvi, čeprav mnogi naši managerji in politiki še vedno raje odločajo samo po občutku.

Našteta dejstva in številke so vzpodbudile Društvo za marketing Slovenije, da je pred nekaj dnevi pripravilo strokovno srečanje o problematiki tržnega raziskovanja in raziskovanja javnega mnenja ter o spoštovanju pravil tega poklica. Mednarodna gospodarska zbornica in ESOMAR sta namreč že leta 1948 pripravila kodeks raziskovalcev, ki pravkar doživlja svojo tretjo revizijo in zelo natančno regulira pravice anketirancev ter dolžnosti raziskovalcev in njihovih naročnikov. V Sloveniji je dvanajst članov evropskega združenja ESOMAR, ki so ta kodeks sprejeli in ga v svojih raziskovalnih agencijah tudi uveljavlja. V DMS-ju pa zdaj kodeks prevajamo, da bi bil dostopen vsem raziskovalcem, naročnikom in tudi ankerancem.

Slovenski tržni raziskovalci smo se dogovorili, da bomo v okviru Društva za marketing Slovenije izvolili častno razsodišče, ki bi dajalo mnenja o spornih zadevah. Prizadeti anketiranci, naročniki in raziskovalci lahko Društvo za marketing obvestijo o kršitvah kodeksa ali drugih nepravilnostih, kot je lažno predstavljanje in zavajanje. Udeleženci strokovnega srečanja so se obvezali, da bodo s svojim delom in javnim nastopanjem prispevali razvoju in ugledu stroke. Splošni in skupni interes je, da ljudje zaupajo v proces tržnega in javnomnenjskega raziskovanja, ki je pomemben instrument delovanja demokracije.