Pošteno je povedati, da v življenju še nisem napisal prošnje, s katero bi šele iskal službo.
Dejstvo je, da tako pri nas, kot povsod po svetu, v službo ne sprejemamo anonimnežev.
Prebral in pregledal pa sem že vsaj 1000 prošenj, ki so jih napisali študentje Poslovnega komuniciranja. Kakšna je dobra prošnja smo načelno spoznali že na straneh Dela.

Seveda pa nobeno pravilo ni takšno, da ga ne bi bilo smotrno kršiti - če vemo zakaj in kdaj!
Ljudje pogosto želimo biti drugačni; praviloma ima ta drugačnost svojo ceno, včasih pa se nam tudi izplača. Kadar pišemo prošnjo za službo, seveda želimo predvsem dobiti službo oz. si vsaj zagotoviti razgovor. Naslovnika moramo torej prepričati, da smo boljši od drugih ali da smo vredni vsaj nekajminutne pozornosti. Drugačnost ima torej svoj cilj in ni sama sebi namen.

Alternativna prošnja je v bistvu vsaka, ki odstopa od tipičnega klasičnega pristopa.
Ponavadi si pod alternativnostjo zamišljamo prošnje, ki nimajo običajne strukture, uporabljajo neobičajne stavke, vsebujejo skice ali risbe, izražajo izjemno samozavest, agresivnost, posebno ambicioznost.

V večini primerov mora biti alternativnost prošenj minimalna oz. diskretna; gre za to, da z besedami izrazimo potrebno samozavest, poudarimo posebna znanja in našo željo za službo, vendar naj ne bi bili domišljavi, nastopaški ali agresivni. Pri nekaterih bralcih naših prošenj bomo verjetno tako delovali, že če bomo samo minimalno odstopali od prevladujočega standarda.

Stopnjo alternativnosti naše prošnje bomo zato prilagodili stopnji alternativnosti samega razpisa. Če je razpis popolnoma neoseben, strogo uraden, potem verjetno niti ne pričakujejo oz ne želijo v službo kakšnega alternativca. Če pa že v razpisu povedo, da iščejo “sužnja za delo v nemogočih pogojih in za majhno plačo”, potem pa sprejmimo izziv in dokažimo svoj “mazohizem”. Skratka, naša prošnja naj bo usmerjena na osebo, ki ji pišemo; o njej vemo vsaj to, kakšen stil razpisa ji je všeč, včasih pa tudi vemo nekaj o tem podjetju.

Drug dejavnik, ki bo prav tako vplival na alternativnost naše prošnje je tudi naša lastna alternativnost. Ne poskušajmo biti nekaj, kar nismo, ker ne bomo uspeli. Bolje, da ne pišemo rim, če bodo izzvale samo posmeh. Alternativnost naj bo izražanje lastne individualnosti, ne pa posnemanje kogarkoli.
Skratka bodimo alternativni, tako kot znamo in toliko kot nam dopušča situacija.
-----------------------
Po moje je alternativna že prošnja, ki je napisana z roko v današnjem svetu prevladujoče računalniške pismenosti. Dopuščam seveda, da kje zahtevajo ročno napisano prošnjo, ker si nekdo domišlja, da bo iz teh izdelkov razbral osebnost kandidata. Takšno mišljenje je seveda neresno; v Sloveniji so menda samo trije grafologi in zagotovo niso zaposleni v kadrovskih službah.
Alternativna, predvsem pa vprašljiva je tudi prošnja, ki izpostavlja socialne elemente prosilca. Študentom vedno poudarjam, da jih bodo vzeli v službo zaradi njihovih sposobnosti, ne zaradi njihovih težav.