|
piše predava raziskuje svetuje |
 |
|
|
|
| Ni treba kričat! |
|
|
| 09. oktober 2008 | |
 Nedeljske vožnje nazaj iz Maribora v Ljubljano so vedno prijetne in malo nostalgične. Na eni izmed teh voženj me je takrat šestletni Blaž vprašal: »Oči, zakaj so na Štajerskem vsi tako prijazni?« »Takšni smo«, sem ponosno odgovoril. »Ampak zakaj se tako derejo?« je nadaljeval Blaž, »ti se nikoli tako ne dereš«. In sem čisto utihnil. Prva oseba množine očitno ni bila več primerna, za predavanje o kulturnih razlikah in vplivu okolja pa še prezgodaj.Ali Štajerci res bolj glasno govorijo kot ostali prebivalci Slovenije ni verjetno še nihče raziskoval. Številne raziskave pa so potrdile, da stalno glasno govorjenje ne prispeva k boljši večji pozornosti in boljši slišanosti, kričanje pa sploh negativno vpliva uspešnost komuniciranja. Človek se namreč hitro prilagodi večji jakosti govora in nanj ni več posebej pozoren. Če pa vsi kričijo, je značilen odziv, da se poslušalec zapre in sploh ne sliši več nikogar. Lahko tudi začne kričati nazaj in potem sploh nihče več nikogar ne sliši. Skratka, za uspešno komunikacijo je potrebna normalna slišnost, zloraba pozornosti pa se takoj kaznuje. Oglaševalska stvarnost zgornja dejstva žal vse bolj ignorira. Sicer so že od nekdaj črke v oglasih večje kot v člankih, radijski in TV oglasi so posneti glasneje kot ostali program. Z leti in številom oglasov pa se vse skupaj samo še stopnjuje ter se prenaša tudi na druge medije. Najhujše je stanje v okolju in to ne samo v mestnem ali obcestnem. Panojev za jumbote je več kot uličnih svetilk ali prometnih znakov in mnogo večji so, da prekrijejo cele fasade. In če je vse to še sprejemljivo in ima tudi pozitivne plati, so se ogromni oglasni panoji prenesli še v naravo. Ob stari domačiji se šopirijo mastne črke, večje kot hiša, da jih ne prerase nobena koruza. In v križišču je parkiran tovornjak z ogromnim napisom, da zakrije obzorje. Če se zaletiš, lahko takoj pokličeš prikazano številko in mogoče bo oglaševalec tožil samega sebe. Meni in še mnogim ljudem je vse to grdo, ker onesnažuje naravo in okolje enako kot industrijske odplake in izpuhi. Je tudi nevarno, ker zmanjšuje preglednost na kritičnih točkah. Seveda to za oglaševalce, ki bi se prepoznali v prejšnjih stavkih, nič ne pomeni oz. se bodo samo nasmehnili. Saj tako živijo od nesreč in negativne energije med ljudmi. Verjetno jih tudi nihče ne bo ustavil, ker tovrstno onesnaževanje okolja ni posebej sankcionirano, policajev pa napačno parkirani oglasni kombiji ob cestah in v križiščih ne motijo. Zato bi rad samo povedal, da tega oglasnega kričanja nihče rad ne posluša, da se ljudje ob njem zaprejo vase, mnogi pa se zgrozijo na aroganco takšnih oglaševalcev. Prosim vas, premislite, preden postavite naslednji ZMazek na vrh slovenskih goric! Če želite, da vas poslušajo, pač ni treba kričat! Prav zato zmeraj grem z veseljem na Zlati boben. Tam še zmeraj zmagujejo oglasi, ki se poskušajo pogovarjat z menoj, ne pa da kričijo name! Objavljeno v časniku Večer, 6. oktober 2008, str. 8. |
| < novejši/newer | older/starejši > |
|---|