|
piše predava raziskuje svetuje |
 |
|
|
|
| O kakovosti življenja |
|
|
| 08. januar 2008 | |
|
Najprej moramo razlikovati kakovost življenja in osebno zadovoljstvo, ki sta zelo različna in teoretsko gledano neodvisna koncepta. Kakovost življenja (tudi »well-being«) je predvsem ekonomski koncept, ki se ga opredeljuje z objektivnimi kazalci: višino dohodka in dostopnostjo do zdravstvenih storitev, osebno varnostjo, čistega okolja ter drugih dobrin in storitev. Osebno zadovoljstvo pa je podobno kot sreča psihološka kategorija in ga kot druge psihološke kategorije merimo z raznimi stališčnimi lestvicami. Takšne rezultate je zelo težko primerjati med osebami z različno kulturo, izobrazbo, ki tudi različno razumejo vprašanja. Sicer pa nam že literatura pravi, da bogati ljudje niso nujno srečno in revni ne nesrečni. Na osebno zadovoljstvo pa močno vpliva zaznana sprememba v kakovosti življenja, torej padec dohodka, daljše čakalne vrste, manjša kupna moč. Čim bolj intenzivna je ta sprememba v kratkem časovnem obdobju, večji je ta vpliv in zadetek na loteriji nam res lahko za kratek čas prinese občutek sreče in zadovoljstva. Sčasoma se navadimo na novo stanje, tako boljše kot slabše. Slovenci se pri teh zadevah ne razlikujemo od drugih evropskih narodov oz. kulturno podobnih narodov, kot tudi sicer nismo nič posebnega. Tudi to, da se sami sebi zdimo nekaj posebnega, ni nič posebnega. Po rezultatih javnomnenjskih raziskav oz. Eurobarometra je inflacija po celi Evropi postala glavni vzrok za zaskrbljenost prebivalstva, največji skok pa je ravno v Sloveniji, kjer je dejansko tudi bila zelo visoka rast inflacije. Zaradi inflacije je hitro padla kupna moč, povečal se je strah pred prihodnostjo, kar kaže tudi velik padec optimizma med Slovenci. Vendar pri tem nismo zelo drugačni od Litve, Latvije, Estonije, Češke in Cipra oz. tvorimo eno družino. Iz tega bi lahko sklepali, da so vzroki za nezadovoljstvo malo bolj kompleksni, verjetno povezani z neuresničitvijo pričakovanj ob vstopu v EU in doživetimi realnimi posledicami. EU je prinesla predvsem priložnosti, ki pa jih večina v Sloveniji in nam podobnih državah ne more izkoristiti, ker so prestari, premalo mobilni, premalo izobraženi, ne znajo jezikov, nimajo kapitala, ali preprosto nočejo ničesar spremeniti. Z dejstvom, da za večino ne bo boljše, ampak samo slabše, da je tranzicija v kapitalizem naporna izkušanja, se pač postopoma soočamo in težko sprijaznimo. Volitve nam lahko za trenutek oz. nekaj mesecev dajejo upanje, zato pa je po letu ali dveh streznitev toliko bolj zoprna. Predsedovanje Slovenije EU večini Slovencev ne pomeni veliko, ampak jim gre vsa ta psihoza že malo na živce, še posebej ker se je zaradi tega potlačila vladna kriza. Situacija je podobna kot če pridejo sorodniki na daljši obisk in dokler ne odidejo, se moramo lepo obnašati in vse ta prave družinske probleme odložiti na čas po njihovem odhodu. Kakšno posebno zadovoljstvo to že ni. Ali bi vlada lahko v zadnjih mesecih ukrepala tako, da bi bila inflacija nižja, je vprašanje za prave ekonomiste. Z vidika ekonomske psihologije na podlagi razpoložljivih podatkov lahko sklepamo, da bi nižja inflacija verjetno ublažila porast zaskrbljenosti. Ni pa verjetno, da bo samo znižanje inflacije enostavno povečalo slovensko zadovoljstvo, ker je še veliko drugih tem v medijih, ki delujejo zastrašujoče, od prometne varnosti do globalnega segrevanja. Slovenska država oz. vlada bi verjetno lahko pripomogla k boljšemu vzdušju z uporabo bolj prijazne govorice in glede na prihajajoče volitve so bo to verjetno zgodilo kmalu. Rezultati javnega mnenja bodo v letu 2008 tako mogoče pokazali, da smo Slovenci spet bolj zadovoljni, čeprav ne bomo bolj kvalitetno živeli. Odgovori na vprašanja tednika Mladina: 1. Kako močno po vašem mnenju na kakovost življenja ljudi in na njihovo osebno zadovoljstvo z življenjem vplivajo ekonomski dejavniki (višina BDP, rast plač, materialna preskrbljenost, inflacija ...)? Ali se živeči v Sloveniji pri tem razlikujemo od prebivalcev drugih držav? 2. Glede na izsledke javnomnenjskih raziskav se splošno nezadovoljstvo ljudi v Sloveniji trenutno povečuje. Zakaj se po vašem mnenju to dogaja ravno zdaj, ko Slovenija predseduje EU in naši državi, splošno gledano, ne gre slabo? Ali bi razloge za trenutno povišano nezadovoljstvo lahko iskali v visoki inflaciji, kar nakazuje recimo zadnji Politbarometer? 3. Kako bi lahko po Vašem mnenju država pripomogla k večjemu zadovoljstvu živečih v Sloveniji? Bi za to trenutno zadoščalo že znižanje inflacije ali bi bili potrebni še kakšni drugi koreniti ukrepi? |
| < novejši/newer | older/starejši > |
|---|