|
piše predava raziskuje svetuje |
 |
|
|
|
| Raje podjetniki kot državni uradniki! |
|
|
| 30. januar 2009 | |
|
Osebno se mi zdi naslovna ugotovitev, da si dvakrat več letošnjih maturantov želi postati podjetnik kot državni uradnik, zelo optimistična. Najbolj pogosta poklicna želja je direktor, najmanj pa si jih želi postati politik. Delež tistih, ki si želijo postati podjetniki, je pri fantih 58 %, pri dekletih pa 43%. Dijaki ekonomskih gimnazij in bodoči ekonomski tehniki, ki se učijo podjetništva v šoli, si v bistveno večji meri želijo postati podjetniki kot dijaki splošnih in tehniških gimnazij. Ob tem pa je zanimivo dejstvo, da imajo najmočnejšo željo postati podjetnik dijaki tehniških srednjih šol, ki nimajo nobenega poslovnega predmeta. Dobra tretjina anketiranih pravi, da ima nekdo med njihovimi bližnjimi podjetniško izkušnjo in med njimi je želja postati podjetnik dvakrat močnejša kot pri ostalih dijakih. To so samo nekatere zanimive ugotovitve iz velike raziskave Odnos do podjetništva med srednješolci, ki jo je konec leta 2008 na vzorcu 3149 dijakov četrtih letnikov srednjih šol v Sloveniji izvedel Znanstveno-raziskovalni inštitut Visoke šole za podjetništvo GEA College.
 Raziskovalno skupino, ki proučuje odnos do podjetništva med slovenskimi srednješolcijo, vodi doc. dr. Jaka Vadnjal, sestavljamo še izredni prof. dr. Dejan Jelovac, mag. Laura Južnik Rotar in mag. Janez Damjan. Glavni namen študije je ugotavljanje vplivov socialnih in psiholoških dejavnikov na odnos dijakov do podjetništva. V ta namen so avtorji Damjan, Jelovac, Vadnjal na osnovi številnih osebnih intervjujev in diskusij z dijaki ter pilotskih testiranj razvili obsežno pisno anketo kot glavni raziskovalni inštrument. Zbiranje podatkov je potekalo v novembru in decembru 2008 v sto petdesetih razredih na petinpetdesetih srednjih šolah v Sloveniji. Sodelovanje izvajalcev in anketirancev je bilo zelo pozitivno in več kot 90 % anket je bilo v celoti korektno izpolnjenih. V celotnem vzorcu je 3149 dijakov, od tega 60,5 % deklet in 39,5 % fantov. Leta 1990 je rojenih 64,3 % dijakov, 10,6% leta 1991, ostali pa so letnik 1989 ali starejši. Želja postati podjetnik je bistvena močnejša pri dijakih tehničnih šol, pri ekonomskih tehnikih in ekonomskih gimnazijcih kot pri dijakih splošnih in tehniških gimnazij ter na pedagoških in zdravstvenih šolah. Delno lahko to pripišemo izobraževalnim vsebinam, saj se ekonomski tehniki in ekonomski gimnazijci učijo vrste poslovnih predmetov in podjetništva. Res pa je, da je najvišji delež tistih, ki si želijo postati podjetniki med dijaki elektro, strojnih, gradbenih in drugih tehničnih srednjih šol, čeprav nimajo nobenega predmeta o podjetništvu ali poslovanju. Na teh šolah je velika večina dijakov fantov in spol se kaže kot zelo pomemben dejavnik odnosa do podjetništva. Pri fantih je namreč delež tistih, ki si želijo postati podjetniki 57,8 %, pri dekletih pa 43,4 %. Delež tistih, ki si zelo želijo postati podjetnik, pa je pri fantih kar dvakrat večji kot pri dekletih. Relativen vpliv različnih dejavnikov na podjetniško željo bomo še podrobno analizirali v prihodnjih mesecih. Prvi rezultati pa kažejo, da je poleg spola med vplivnejšimi dejavniki podjetniška izkušnja v družini ali bližnjem okolju dijaka. V celotnem vzorcu je 35% dijakov potrdilo, da je nekdo izmed njihovih bližnjih imel podjetniško izkušnjo. V tej skupini je delež tistih, ki si zelo želi postati podjetnik 19,2 %, pri ostalih anketiranih pa samo 9,4%. Kot kažejo statistični kazalci, pa na odnos do podjetništva pri dijakih ne vpliva stopnja izobrazbe staršev ter drugi sociodemografski dejavniki. Vrstni red pomembnosti dejavnikov, ki vplivajo na izbor poklica, je bil v splošnem naslednji: zanimivo delo, dobri odnosi s sodelavci, možnost napredovanja, visoka plača, uresničitev lastnih idej, varnost zaposlitve, jasno določene naloge, samostojnost, svoboden deloven čas in ugled v družbi. Čeprav so dijaki, ki si želijo postati podjetniki, vse dejavnike v poprečju višje ocenili, pa po statistični pomembnosti razlik izstopata visoka plača in ugled v družbi. Ta ugotovitev se sklada s precej manjšo stopnjo ne-strinjanja s trditvijo »Materialne dobrine dajejo življenju smisel« pri podjetništva željnih dijakih. Materializem se tako tudi v naši raziskavi kaže kot pomemben dejavnik pri odločanju za podjetništvo. Na oblikovanje mnenja dijakov imajo zelo velik vpliv mediji (televizija še zmeraj premaguje internet), a je njihov vpliv primerljiv s vplivom vrstnikov in učiteljev. Še zmeraj pa je daleč najpomembnejši vpliv staršev in kar tri četrtine dijakov je odgovorilo, da imajo na njihovo mnenje starši precejšen ali zelo močan vpliv. Zato ne preseneča, da je trditev »Moji starši bi bili ponosni name, če bi ustanovil podjetje« tista spremenljivka, ki od vseh najbolj razlikuje dijake, ki si želijo postati podjetniki od tistih, ki ne izražajo te želje. Prav tako so stopnje strinjanja s to trditvijo bistveno višje pri dijakih na ekonomskih in tehničnih šolah ter pri ekonomskih tehnikih, kot pri dijakih splošnih in tehničnih gimnazij ter pedagoških in zdravstvenih programov. Če bi želeli pospešiti razvoj pozitivnega odnosa do podjetništva v med mladimi, bi torej morali o pozitivnih plateh podjetništva govoriti tudi s starši in predvsem z učitelji. Skoraj polovica dijakov namreč meni, da imajo učitelji nanje precejšen ali zelo močan vpliv oz. večjega kot športniki, zvezdniki in politiki. |
| < novejši/newer | older/starejši > |
|---|