Za zanimanjem sem prebral pogovor z novim direktorjem Media Poola, gospodom Edvardom Peterlinom in veseli me, da bomo lahko sodelovali s človekom njegovih izkušenj. Prepričan sem, da bomo kmalu imeli priložnost v strokovni debati ugotoviti, kako »se že vidi, da je (Media Pool) deloma uredil razmere na trgu« in zakaj lahko ponuja agencijam »boljši medijski načrt, kot ga lahko pripravijo same«. Seveda bi bila obrazložitev teh trditev zanimiva tudi za bralce Financ.

Za vse, ki delamo v oglaševanju ali vsaj živimo od njega, pa je več kot samo zanimiva domneva »morda bi bilo pametno, … če bi tudi v Sloveniji, tako kot v nekaterih drugih državah, naročnikom zakonsko prepovedali neposreden zakup prostora pri medijih«; tako pravi (ali povzema?) v svojem pogovoru direktor Media Poola. Na takšno tezo je pač vredno takoj nekaj napisati.

Najprej je zelo neobičajno, da se nek gospodarstvenik zavzema za zakonsko prepoved prodaje oz. za omejevanje poslovanja na zgolj določeno vrsto subjektov. Takšne omejitve res poznamo pri mnogih finančnih storitvah (banke, zavarovalnice, borzno posredniške hiše), kjer pa je potrebno zavarovati poprečnega državljana z zelo omejenim razumevanjem financ in še bolj omejeno možnostjo kontrole nad ponudniki finančnih storitev. Kupci oglasnega prostora sicer prav tako potrebujejo več strokovnega znanja, ampak varstva države pa spet ne.

Manj nenavadno je, da se za ureditev prodaje oglasnega prostora zgolj preko posrednikov zavzema direktor največjega tovrstnega ponudnika. V tem smislu je to legitimna zahteva, katere uresničenje pa bi pripeljalo zgolj do hitrega ustanavljanja novih posrednikov s strani medijev in agencij ter verjetno še drugih imetnikov kapitala. Konkurenčni boj za oglaševalce bi se prenesel na novo polje, kar samo po sebi ne zagotavlja kvalitetnejših storitev za naročnika. Zelo verjetno bi delo opravljali isti ljudje v podjetjih z drugimi imeni, ki pa bi jih vodili isti ljudje kot sedanje agencije in medije. Zagotovo bi se vključili še nekateri hitri novi kapitalisti, kar spet ni nič slabega, le k dvigu strokovnosti oz. kvalitete storitev težko prispeva.

Komentiral bi še sklicevanje na druge države, ki je v našem okolju ponavadi zelo močan argument. Ker sam ne poznam nobene države s tako restriktivno zakonodajo na področju oglaševenja, seveda hočem zvedeti zanjo. Upam pa, da odgovor ne bo Švica, ki ima res unikatno urejen oglaševalski trg, na katerem eno podjetje prodaja oglasni prostor glavnih časopisov. Kdo so lastniki tega podjetja, ni težko uganiti. Direktorji švicarskih časopisnih hiš namreč zavzeto branijo svoj sistem in na konferencah poudarjajo, naj poskušamo razumeti njihov zgodovinski razvoj; predstavniki zahodno evropskih in ameriških časopisov pa se pri tem ponavadi samo nasmihajo v smislu »boste že prišli v Evropo«.