Galaksija je nekaj tako velikega in težko predstavljivega, da se prej ali slej izgubiš že v razmišljanju o njej. V tem smislu je zelo primerna prispodoba za marketing, ki tudi postaja vse večje področje, z vse manj jasnimi potmi in cilji. Vodnik po marketinški galaksiji se tako zdi enako ambiciozna in nemogoča naloga, kot vodnik po zvezdni galaksiji. Kljub težavam pa sta avtorja Andrej Pompe in Franci Vidic bila relativno uspešna pri svojem cilju in njuna knjiga je lahko primeren vodnik za začetnike v marketingu. S tem ciljem je knjiga tudi nastala oz. je zrasla iz skripte za študente marketinga na Gea Collegu, ki se v njej kar dobro znajdejo.
 

Splošno dobro oceno knjige je potrebno omejiti z nekaj kritikami. Tako je štirinajst poglavij, ki si sledijo v dokaj logičnem zaporedju, precej neuravnoteženih v dolžini in po vsebini. Med skromnejše dele sodijo predvsem poglavja o ceni (6. poglavje), o prodajnih poteh (7. poglavje) in o nadzoru (14. poglavje), ki ostajajo na ravni formalnega opisovanja ključnih konceptov. Med bolj obsežne in celovite pa sodijo poglavja o tržnih raziskavah (3. poglavje), o »tržni« znamki (4. poglavje) in o tržnem komuniciranju (8. in 9. poglavje). Očitno je, da je ta vsebina avtorjema blizu iz njune prakse, zato so splošna spoznanja iz marketinških učbenikov napisana zanimivo in z dobrimi primeri. Zelo pregledno in primerno povzeto po tujih virih je tudi 13. poglavje z naslovom »Marketinški načrt«, ki lahko praktično koristi tako tistim, ki se z nalogo priprave marketinškega načrta srečajo prvič kot bolj izkušenim tržnikom.

Ostala poglavja, ki se ukvarjajo z različnimi strateškimi koncepti (poglavja 1, 2, 10, 11 in 12) ter razlago marketinga kot poslovne filozofije in funkcije so tudi napisana precej avtorsko, vendar z velikimi skoki, ki bi zahtevali več veznega teksta in razlage. Primer so strategije oz. kot jih avtorja imenujeta »poti« (v 12. poglavju); kjer avtorja dobro znanim strategijam iz marketinških učbenikov dodajata »pot dinamičnosti« in »pot hitrega in pospešenega delovanja«. Posamezni elementi vsebine so sicer dokaj jasni in zanimivi, razlika med obema potema pa nikakor ne. Izkušen tržnik bi sicer lahko sklepal, da so spremembe v okolju in nasploh časovna dimenzija tisto, kar vpliva na različnost izvajanja strategij in torej ne gre za popolnoma novo »pot«. Vsebinsko bolje zaokroženi pa sta vsebini poglavja 2. in 10., ki izpostavljata zadovoljnega kupca in vpliv zaposlenih ter drugih deležnikov trženja.

Izrazoslovje je šibka točka celotne slovenske marketinške literature in vsak avtor, ki poskuša storiti korak naprej, se znajde v nevarnosti, da še prispeva k zmedi. Avtorja sta v glavnem kar dobro sledila najbolj uveljavljeni rabi ključnih besed in primernih sinonimov, kot npr. marketing in trženje, kupec in potrošnik. Težje razumljivo je razlikovanje med produktom in izdelkom; prvi naj bi namreč pokril tako izdelek kot storitev. Glede na vsebino poglavja, ki govori o »produktu«, bi bil bolj primeren preprost izraz »ponudba«. Zelo nekonsistentna je tudi raba besed »znamka« in vseh možnih pridevnikov z njo v zvezi. V shemi na strani 68 je sicer podana delitev nadrednega pojma »tržna znamka« na »organizacijsko« in »blagovno« znamko«, slednja pa bi se naj delila na »izdelčno« in »storitveno«. Navidezna logika te klasifikacije pa se potem izgubi pri opisovanju posameznih elementov. Tako se študent pač takoj sooči z zmedo, ki ga bo spremljala kasneje v praksi.

Z akademskega zornega kota bi med slabosti knjige lahko prišteli še pomanjkljivo navajanje originalnih avtorjev in odsotnost seznama virov oz. literature, ki je služila kot podlaga pisanju. Zelo pozitivne značilnosti knjige pa so drobni primeri iz trženjske prakse in vprašanja na koncu poglavij pod podnaslovom »ste kdaj pomislili«. Nasploh je v knjigi ogromno dobrih misli, nekatere tudi črkovno poudarjene, kar se obnese že pri prelistavanju knjige. Ena najboljših se mi zdi tista na strani 131: »Jasnost je tržnikova prva naloga. Kreativnost, navdušenje in prepričljivost pa so šele naslednje stopnje. Nikoli obrnjeno!« Avtorjema to v njuni knjigi ni čisto uspelo, sta pa v besedilo v veliki meri vnesla vse štiri naštete lastnosti. In če knjiga ni vedno vodnik, pa je dober »zvodnik« za nove navdušence marketinga ter njihov nadaljnji študij.