Naomi Klein je avtorica in glavna junakinja knjige No logo. Z malo domišljije lahko v uvodu knjige začnemo spremljati film o njenem potovanju od Kanade do Filipinov, skozi katerega spoznamo Naomino otroštvo in odraščanje iz barbi-potrošnice v politično aktivistko. Če si predstavljamo kraje in čase njenih intervjujev ter se vživimo v akcije in stiske njenih sogovornikov, začutimo napetost politične grozljivke. Prej ali slej bo posnet takšen film, verjetno s Sarah Jessico Parker v glavni vlogi, ki v nanizanki »Sex and the City« predstavlja absolutno nasprotje Naomi Klein. A obe sta postali svetovni zvezdi nekako istočasno, imata podoben nasmeh in okoli pol milijona zadetkov na spletnem iskalniku.

V splošnem predstavlja knjiga živopisen pregled nekaterih ključnih dogajanj v poslovnem in kulturnem svetu konec devetdesetih let, kot so vzpon in prevlada znamčenja, naraščanje moči korporacij, sprememb na trgu delovne sile in samega dela ter najrazličnejših reakcij na te dogodke. Za rednega spremljevalca resnih medijev oz. osveščenega opazovalca sodobnega sveta ni v knjigi ničesar bistveno novega, razen sistematičnosti in načina prikazovanja. Knjiga ni učbenik in ni znanstveno delo, je pa zanimiva za strokovnjake s področja sociologije, ekonomije, mednarodnega prava, psihologije, kulture in trženja. In seveda za najširšo javnost, ki čuti probleme sodobnega sveta, ne da bi jih zmogla ali poskušala po svoje razložiti.
...

O kritikah

Na spletnih straneh najdemo na desetine zapisov o knjigi No logo, od katerih je večina pravih hvalospevov. Značilni so opisi na Amazonu, ki jih lahko povzememo z besedami »navdušojoče, razjarjeno, pionirsko delo«, »provokativna, odlično napisana študija iz prvih vrst bitke proti globalnim korporacijam«. Podobne fraze so »močna in strastna« (National Post), »artikulirana, zabavna in razsvetljujoča« (The Globe and Mail), »pozitivno razburjena z intilegentno jezo« (The Observer). V New York Times-u so zapisali, da je pisanje Kleinove »...tako zapeljivo kot kampanje, ki jih secira«. Pravzaprav nisem našel nobene kritike, ki ne bi hvalila odličnega jezika in stila pisanja.

O prevodu

...Prevajanje knjige je trajalo skoraj pol leta in je zahtevalo veliko ustvarjalnosti prevajalke pri številnih »modnih« izrazih. Z večjimi omejitvami se je srečala pri prevajanju strokovnih izrazov oz. besed, ki si jih lastijo posamezne stroke. Prva težava je tako bil že sam naslov No logo, ki bi ga lahko formalno prevedli kot »brez napisa«, a je ostal nepreveden, da bi zadržali njegovo prepoznavnost. Izraz »logo« je sicer skrajšana oblika besede logotip (angl. logotype) in pomeni značilno oblikovano pisavo oz. napis nekega podjetja, organizacije ali imena izdelka. Ko postane tak napis v javnosti prepoznaven, je eden ključnih elementov znamke in praviloma glavni nosilec njenega pomena v javnosti. Pri zelo uveljavljenih znamkah lahko ključno vlogo prevzame tudi znak, zato bi lahko vsebinsko naslov knjige prevedli kot »neoznačeno« ali »neoznamčeno«.

...

O mojem branju knjige

S strpnimi bralci bi rad podelil svojo izkušnjo branja knjige »No logo«, ki pravzaprav še traja in več kot očitno je, da sem nad njo navdušen. Sicer sem potreboval celo leto, da so me razne novice o knjigi No logo prepričale v nakup. Bilo je nekega četrtka zvečer, oktobra 2001, ko sem jo končno našel v veliki knjigarni v centru mesta Forth Worth, Texas. To je zame simbolni kraj, ker sem se v tem nenavadnem mestu, ki je prava izložba »lepe, bele in bogate Amerike«, kot najstnik prvič družil s pravimi kapitalisti in prav tukaj prvič igral z računalnikom, kot svojevrstnim simbolom globalizacije. Knjigo sem začel brati še isti večer in jo potem požiral na letališču ter v letalu vse do Ljubljane. Čez zimo je šlo branje zelo počasi in šele nov obisk Amerike v obliki strokovne ekskurzije v absolutno oznamčeni Phoenix mi je dal vzpodbudo za osvajanje dela knjige, ki govori o izgubi delovnih mest. Z branjem sem zaključil poleti 2002, pod borovci na Pelješcu, daleč od barikad globalizacije, v še neoznamčenem raju.

V knjigi No logo ni vsa resnica in tudi ni vse resnica – so pa resnice, ki vse bolj bolijo tudi nas.

Spremna beseda h knjigi Klein Naomi: No logo (prevod Aleksandra Rekar), Založba Maska, Ljubljana, 2004, str. 423-431.