|
piše predava raziskuje svetuje |
 |
|
|
|
| Zadnjih sedem let se je vse spremenilo |
|
|
| 19. september 2008 | |
|
»Sedem let je minilo od moje prve elektronske pošte, pet let od prvega obiska www.yahoo.com. Potem so sledili navadni, ISDN in kabelski modemi, pa mrežne kartice ter komunikatorji in že skoraj leto dni sem stalno priključen. V tem času se je v mojih elektronskih predalih nabralo preko pet tisoč sporočil in dobrih tisoč piškotkov. Zapleten sem v pripravo ali vzdrževanje kakšnih desetih spletnih strani, večkrat na dan pregledam vsaj pet portalov, na koncu dneva včasih uporabim še Net2phone. V banko ne hodim več, časopise pa še berem. Internet je zame samo dodatek!« (Janez, 41 let). MM, 2001. V zgornji izjavi je bistven zadnji stavek; pred sedmimi leti je bil Internet zame samo dodatek. Danes je moj prevladujoči način komuniciranja s svetom, službo, celo z družino in samim seboj. Zadnjih sedem let se je vse spremenilo. Če sem se prej samo potapljal v spletni ocean, sem se zdaj preselil vanj. Verjetno nikoli ne bom riba v digitalnih vodah, a sem pridobil delujoče škrge in večji del dneva sem aktivno na spletu. Kako se je to zgodilo in zakaj? Se to še splača, ko jih imaš že skoraj petdest? Moja selitev na splet se je začela leta 2002, ko sem zapustil nekoč najbolj varno medijsko hišo Delo in spet postal podjetnik. Na Delu sem sicer uspel začeti prenovo spletnih strani časnika in Marketing Magazina, a je vse potekalo neskončno počasi. Motiviran z vsemi neuresničenimi spletnimi idejami in nerazumevanjem vodstva sem toliko bolj ambiciozno zastavil projekt spletne strani www.sartes.si. Hotel sem postaviti pravi marketinški portal, dodati nekakšno marketinško enciklopedijo, z naslovom »Market Intelligence for Central and Eastern Europe«. Od prvega sestanka z Matejem in Maticem je trajalo deset mesecev, da smo izdelali urednika po moji meri in vstopno stran, ki se mi je zdela dovolj všečna. Nočem se niti spomniti koliko ur in denarja je šlo, ne vedeti, koliko bi mi Hal zaračunal po komercialnih cenah. Ker takrat še nihče ni vedel za »wordpress« ali »blogspot«, smo lahko sanjali, da bomo prodali mojo varianto CMS-ja še komu drugemu. Za Wikipedio tudi še nisem slišal, a sem verjel, da bodo za mojo stran prispevali še drugi avtorji in da bo zanimiva za vse, ki jih marketing zanima. Seveda sem v nekaj mesecih spoznal, da sem se lotil projekta, ki bi zahteval deset ljudi in veliko denarja. Že enkrat na mesec napisati nekaj pametnega ni enostavno, kaj šele vsak dan. In kolegi niso imeli nobenega pametnega razloga, da bi pisali za tujo spletno stran. Ko je zmanjkalo energije za veliki cilj, je ostal arhiv samo vseh mojih tekstov in nekaj izkušenj. Prevelika ambicija ubija in sledi razočaranje, ne glede na rezultat. Neskončne možnosti spleta so samo teoretične in uresničitev že majhnega projekta je veliko dražja in daljša, kot se zdi na začetku. Planirajte realno in postavljene cilje delite z deset! Jeseni 2006 se je zgodila revija Jaz, ki je imela vzporedno spletno verzijo, namenjeno bralcem in avtorjem, da spoznajo ozadja zgodb in pišejo svoje zgodbe o uživanju življenja. Z Juretovo pomočjo sem spoznal Word-press in logiko delovanja blogov ter spletnih skupnosti. V dobrih treh mesecih je nastala velika stvar, ki je arhivirana na spletu, v vednost in spoznanje. Štirinajst avtorjev je prispevalo 67 prispevkov, na katere smo dobili preko sto komentarjev. Spletni Jaz se je pravzaprav prijel hitreje kot tiskani, a brez tiskane verzije je postavljeni koncept izgubil smisel oz. je postal samo še eden od blogov. Povezava tiskanega in spletnega medija je prava pot za razvoj medija, način komuniciranja v teh dveh kanalih pa je zelo različen. Splet je predvsem vizualni medij, tekst se zgolj skenira. Popolnoma drugačen je ritem »branja«, ki zahteva popolnoma drugačen ritem in način pisanja ter oblikovanja. Ostaja in krepi pa se ključna vloga urednika. Brez dobrega urednika je spletni medij samo oglasna deska. Po dveh letih medijskih avantur sem nazaj v svoji vlogi svetovalca in predavatelja, za katerega je pomembno, da ima kaj za povedati in da to zna dobro povedati. Najboljši dokaz so reference in moj spletni arhiv je postal spet aktualen. Novi www.sartes.si oz. jd.sartes.si nima več megalomanskih ambicij, vse je enostavno, brez opravičil in brez obljub. Če se kaj doda ali spremeni, to ne zahteva sestanka s programerjem, ampak lahko skoraj vse popravim in dopolnim sam. Yoomla je super! Če hočeš danes biti pismen, moraš obvladati svoj CMS! Letos je nastal tudi podprojekt Zlatega bobna, imenovan Prolog, ki želi povezati avtorje novih misli in idej o tržnem komuniciranju ter znamčenju. Seveda iz mednarodnega prostora, s končnim ciljem obogatitve programa festivala. Jasen fokus, vezan na konkreten dogodek, z obljubo in nagrado, poudarek na vizualni podobi in interakciji. Wordpress je prava rešitev, postavljen je bil v enem tednu. Če poznaš tehnologijo, lahko hitro razložiš, kaj bi sploh rad. Kot urednik komuniciram z avtorji, komentatorji, spodbujam, brišem, popravljam, urejam, dodajam slike, filme, spremljam obiskovalce, ki prihajajo počasi, postopoma, z raznih koncev. Za oblikovanje spletne skupnosti sta potrebna čas in vztrajnost. V prvi generaciji študentov predmeta Elektronsko trženje pred petimi leti je bila študentka, ki mi je rekla, da nima časa za dve uri vaj in da jim lahko povem bistvo v petih minutah. Zdaj sem ga poskušal povedati v štirih debelih stavkih, ki pa sem se jih kar dolgo učil. Najdlje pa se učim ključne posebnosti spleta: razkorak med idealno rešitvijo in realno rešitvijo je na Internetu neskončen. In obiskovalci spleta približevanja idealu ne cenijo prav posebej, ker sploh ne gledajo celote. Samo iščejo, če je kaj zanimivega, užitnega in gredo naprej, kot da brskajo po smeteh. Najlepša spletna stran je brez veze, če tam ni ničesar, kar se obiskovalcu zdi koristno. Največja packarija je sprejemljiva, če je tam nekaj za nas in se to da najti brez napora. Vrednote na spletu so za analni avstroogrski karakter šokantne in odvaditi se je potrebno skoraj vsega, kar so nas učili starši in ugledni slovenski oblikovalci. Nekoč je veljalo, da najprej premisliš, potem narediš načrt, skico in popravljaš, poliraš do popolnosti. Čas ni bil pomemben, dokler stvar ni bila končana, ni šla v tisk. Ko si dobil v roke in pred oči nekaj lepega, si v tem užival. Internet je vse to postavil na glavo. Osnutek je že rešitev. Preizkusi jo takoj. Če deluje, je dobra! V vsakem primeru takoj išči naprej boljšo rešitev! Velja tudi za odrasle. |
| < novejši/newer | older/starejši > |
|---|