|
04. marec 2009 |
Poznal sem jo, ko je bila še na kahli. Nekoč sva skupaj metala frisbi, jedla smoki in pila iz tetrapaka. Potem sva v supergah sedela na njenem jogiju. Zdaj mi samo pomaha z mobitelom, preden se zapre v svoj džip.
Ko ustvarjamo naše odnose z ljudmi, hkrati vzpostavljamo tudi odnose do predmetov, predvsem pa do njihovih simbolnih pomenov. V naših spominih se odnosi z ljudmi in predmeti prepletajo ter ustvarjajo posebne simbolne vrednosti. V tržnem svetu, v katerem živimo, večino predmetov okoli nas predstavljajo komercialni izdelki, njihovo simbolno vrednost pa oblikujemo na osnovi lastnih izkušenj in s pomočjo tržnih komunikacij. Nekatere znamke skozi čas tako močno stopijo v naše življenje, da jih vzamemo za del našega najožjega okolja. Pri tem pa si vzamemo pravico, da njihov pomen prenašamo naprej, z njimi označujemo druge predmete oz. izdelke, pa celo ljudi in medsebojne odnose. S stavkom »mamo ima za frižider, očeta pa za bankomat« lahko tako zelo natančno opišemo možen odnos najstnika do svojih staršev.
|
|
(...)
|
|
|
09. oktober 2008 |
 Nedeljske vožnje nazaj iz Maribora v Ljubljano so vedno prijetne in malo nostalgične. Na eni izmed teh voženj me je takrat šestletni Blaž vprašal: »Oči, zakaj so na Štajerskem vsi tako prijazni?« »Takšni smo«, sem ponosno odgovoril. »Ampak zakaj se tako derejo?« je nadaljeval Blaž, »ti se nikoli tako ne dereš«. In sem čisto utihnil. Prva oseba množine očitno ni bila več primerna, za predavanje o kulturnih razlikah in vplivu okolja pa še prezgodaj.
Ali Štajerci res bolj glasno govorijo kot ostali prebivalci Slovenije ni verjetno še nihče raziskoval. Številne raziskave pa so potrdile, da stalno glasno govorjenje ne prispeva k boljši večji pozornosti in boljši slišanosti, kričanje pa sploh negativno vpliva uspešnost komuniciranja. Človek se namreč hitro prilagodi večji jakosti govora in nanj ni več posebej pozoren. Če pa vsi kričijo, je značilen odziv, da se poslušalec zapre in sploh ne sliši več nikogar. Lahko tudi začne kričati nazaj in potem sploh nihče več nikogar ne sliši. Skratka, za uspešno komunikacijo je potrebna normalna slišnost, zloraba pozornosti pa se takoj kaznuje.
|
|
(...)
|
|
|
05. maj 2008 |
 Znamke so premoženje, ki ga je potrebno upravljati. Upravljanje intelektualne lastnine lahko samo delno primerjamo z upravljanjem nepremičnin. Da dosežemo čim višjo tržno ceno hiše, moramo izbrati dobro lokacijo in pravi trenutek prodaje, poskrbeti, da bo nepremičnina ustrezala povpraševanju in jo primerno vzdrževati ter varovati. Pri nepremičnini vedno ostane vsaj vrednost parcele, pri znamkah pa s slabim upravljanjem hitro ostanemo brez vsake vrednosti. Ugledne znamke so vredne veliko več od najdražjih nepremičnin, njihovo vzdrževanje in upravljanje pa je bistveno bolj kompleksno od upravljanja katerekoli stavbe...
Uvod v članek Z znamkami skrbneje kot z nepremičninami
Cockta je prvi primer celovitega upravljanja znamke na slovenskem trgu.
|
|
(...)
|
|
|
Spremna beseda h knjigi NO LOGO |
|
08. avgust 2004 |
|
 Naomi Klein je avtorica in glavna junakinja knjige No logo. Z malo domišljije lahko v uvodu knjige začnemo spremljati film o njenem potovanju od Kanade do Filipinov, skozi katerega spoznamo Naomino otroštvo in odraščanje iz barbi-potrošnice v politično aktivistko. Če si predstavljamo kraje in čase njenih intervjujev ter se vživimo v akcije in stiske njenih sogovornikov, začutimo napetost politične grozljivke. Prej ali slej bo posnet takšen film, verjetno s Sarah Jessico Parker v glavni vlogi, ki v nanizanki »Sex and the City« predstavlja absolutno nasprotje Naomi Klein. A obe sta postali svetovni zvezdi nekako istočasno, imata podoben nasmeh in okoli pol milijona zadetkov na spletnem iskalniku.
|
|
(...)
|
|
|
01. november 2007 |
Za večino slovenskih gospodinjstev so trije veliki slovenski trgovci njihovi največji dobavitelji. Poprečno slovensko gospodinjstvo za hrano, pijačo, čistila in ostalo špecerijo porabi od četrtine do polovice družinskega proračuna. Posamezno gospodinjstvo pa za največje trgovce predstavlja zanemarljivo majhnega kupca. V odnosu, kjer je eden od partnerjev ključen dobavitelj, drugi pa nepomemben kupec, je seveda vsa pogajalska moč na strani dobavitelja, ki določa pogoje poslovanja. Pri tem mora sicer upoštevati pogoje poslovanja, ki jih nudi konkurenca, lahko pa v veliki meri zanemari želje potrošnika. |
|
(...)
|
|
|
<< Začni < Nazaj 1 2 Naprej > Konec >>
|
| Rezultati 11 - 15 od 15 |
